Najino potovanje se je iz Peruja nadaljevalo v Bolivijo. Nisva veliko pričakovala, saj je bilo za nama nekaj neverjetnih doživetij (prejšnji blog), ki so naju pustila odprtih ust. Mislila sva, da bo težko preseči doživetja v Nazci ali inkovskem Machu Picchu. Kako sva se motila. Lahko je še boljše, še bolj neverjetno in nepozabno. To je Bolivija.

V državo sva vstopila preko najvišjega plovnega jezera Titicaca, ki je obenem tudi največje jezero v Latinski Ameriki. DomacinkaZa nekaj dni sva se ustavila v Copacabani, največjem mestu ob jezeru s približno 6.000 prebivalci. Takoj sva opazila razliko. DruzenjeLjudje so bili drugačni, ženske so na glavi nosile simpatične majhne klobučke in zdelo se je, da je njihova edina skrb dneva druženje v parkih. Tam bi lahko sedel ure in ure in samo opazoval otroke, njihove starše in starejše, ki kramljajo, se smejijo in uživajo v trenutku, ki jim je dan.

Kot sva bila že vajena iz Peruja, naju je tudi tu v hostlu pričakal kokin čaj dobrodošlice. Bolivija je znana po tem, da ga tu pijejo vsi, mladi in stari, zaradi visoke nadmorske višine ga priporočajo tudi popotnikom. Ponudijo ti vročo vodo, na mizi pa je vedno košarica polna kokinih listov, da si jih postrežeš kar sam in jih namočiš v vodo. Pri nas pijemo šipkov čaj, tam pač kokin. Posebnega učinka nisva čutila, če je pomagalo pri nadmorski višini tudi ne veva, saj nisva imela nikoli težav.

Najino pot sva nadaljevala proti La Pazu, kjer ima Bolivija svoje administrativno mesto na 3.640 metrih n.v. Mesto se razprostira po kanjonu reke Choqueyapa in je z vseh strani obdano s favelami oz. barakarskimi naselji, kjer ljudje nimajo niti osnovnih eksistencialnih dobrin. La PazCenter mesta je drugačen. Gre sicer za tipično veliko južnoameriško mesto, vendar se je v njem relativno lahko znajti. Živela sva v hostlu v središču dogajanja, v bližini zanimive čarovniške tržnice (Mercado de las Brujas), kjer je možno kupiti vse za izvajanje raznih tradicionalnih obredov. Med izdelki za prodajo izstopajo mrtve žabe, lasje, čarobni napoji in celo fetusi lam, ki jih večina domačinov zakoplje v zemljo pod svojo hišo kot daritev boginji Pachamami – materi Zemlji (več o boginji Pachamama).

TiwanakuProst dan pred odhodom proti jugu sva izkoristila tudi za ogled ruševin Tiwanaku. Vodič, starejši domačin z izjemnim znanjem zgodovine, ki nas je vodil po območju polnem ostankov tega starega imperija, nas je s svojim nastopom in prikazom življenja ljudstva Tiwanaku povsem odpeljal v njihovo življenje. O ljudstvu se sicer veliko ugiba, saj niso poznali pisave. Začetki Tiwanaku imperija naj bi segali celo do 1500 let pr.n.št., vrhunec svoje moči pa so dosegli med leti 300 in 1000 n.št. Celotno potovanje sva poslušala in brala o moči in pomembnosti Inkov, vendar naju je to skrivnostno ljudstvo veliko bolj prevzelo. Še danes ne znamo razložiti mnogih neverjetnih stvari, ki so jih naredili, med drugim ostaja uganka kako so lahko iz 40 kilometrov oddaljenega hribovja prenesli skalo težko več kot 120 ton (več o Tiwanaku).

Nočni avtobus iz La Paza do kraja Uyuni na jugu je bil vse prej kot udoben. Večina popotnikov, zbrani iz vseh koncev sveta smo se na neudobnih pogradih prestavljali iz enega boka na drugega, vmes poslušali smrčanje in smrkanje, predvsem pa upali, da nas nori voznik, ki je z neverjetno hitrostjo peljal po popolnoma temni cesti, varno pripelje do cilja.

Prihod v Uyuni planiraš le z enim namenom. Da se odpraviš na nekajdnevno turo po slani puščavi Salar de Uyuni z jeepi. Pogovori med popotniki se ponavadi začnejo z iskanjem dodatnih ljudi, saj je odhod zagotovljen, ko se nabere šest ljudi, ki grejo v jeep poleg voznika, vodiča in kuharja v eni osebi. Če agencija nima dovolj prijavljenih, se popotniki hitro znajdejo in pridobijo še kakšnega. Na tak način smo se našli mi, dva Slovenca, dva Poljaka, Američan in Kanadčanka. Že po prvih nekaj urah nam je postalo jasno, da nas ne čaka samo lepa pokrajina, ampak tudi super družba. Trije pari, približno enake starosti, smo se povezali že prvi dan. Pred nami je bila sicer klasična tura Salar de Uyuni. Prvi dan »pokopališče« vlakov, ki jih nihče ne odpelje in so postali že turistična atrakcija, kosilo sredi ničesar, sama belina in ogromno soli, da smo si hrano dosolili kar s tal, ustvarjanje zanimivih fotografij in spanje v hotelu iz soli – zidovi, postelje, jedilne mize in stoli, vse je bilo dejansko iz solnih opek.

Hotel iz soli       Zabavne fotke      Zabavne fotke 2

Drugi dan vožnja po slani puščavi, ogled ribi podobnega otoka (Isla del Pescado), ki je poln ogromnih kaktusov in ogled prvega od petih jezer, Laguna Colorada – zaradi vsebnosti alg rdeče obarvano jezero, kjer domujejo tudi flamingi. Spanje v hostlu pri domačinih, kjer so se na dvorišču pasle lame in nočno opazovanje zvezdnatega neba.

Kaktusi        Jezero s flamingi        Laguna

Zgodaj zjutraj naslednjega dne nadaljevanje našega potovanja do termalnih izvirov na 4850 metrih n.v., kjer smo v bližini imeli možnost kopanja v termalnem vrelcu. GejzirNekaj se jih je opogumilo, drugi smo pri zunanji temperaturi krepko pod minusom raje ostali na toplem v hiši. Sicer je temperatura z dnevom naraščala in uživali smo v vožnji po neverjetni naravi in ogledu ostalih jezer. Narava v tem delu sveta je enostavno magična in če sva bila na potovanju po Peruju navdušena nad človeškimi stvaritvami, sva tokrat mnogo bolj občudovala kreacije narave. Nama mnogo ljubše (video Salar de Uyuni).

BolivijaZ družbo smo se ob koncu tridnevnega potovanja težko ločili, vsi trdno odločeni, da se še srečamo. Nadaljevala sva pot v Sucre, glavno mesto Bolivije z izjemno lepo kolonialno arhitekturo. Tu sva imela le krajši postanek zaradi avtobusnih povezav do mesta Santa Cruz, od koder sva poletela v Evropo.

Bolivija je država, ki popotnika ne pusti ravnodušnega. S svojo kulturo in pristno dobrodošlico domačinov se ti usede v srce. Bolivija je najmanj obiskana država v Južni Ameriki in morda ravno zaradi tega tako zelo posebna in avtentična. Turizem je (še) ni spremenil.

Po štirih mesecih smo se z družbo dobili pri nas v Sloveniji, saj sta bila Američan in Kanadčanka na poti okoli sveta. Izredno vesela sva bila, da so se prav vsi odzvali najinemu povabilu. Imava občutek, da naše vezi niso pretrgane in da se nekega dne naše poti zopet srečajo.

Zdravnik na poti vam nudi pomoč pri iskanju letalskih kart, namestitev ali planiranju potovanja ter ponuja možnost zakupa zdravniškega posveta na poti.

Instagram

Sledite nam!