Malta – otočje presenečenj

Malta je država na skrajnem jugu Sredozemlja. Otoško državo sestavljajo trije večji otoki (Malta, Gozo in Comino) ter več manjših otokov in čeri. Mi smo jo obiskali med prvomajskimi prazniki in si obisk zastavili bolj kot počitnice dveh družin z otroki, a iz teh počitnic naredili pravo raziskovanje in odkrivanje biserov, ki jih država ponuja.

Zaradi večje neodvisnosti smo najeli avto že na edinem mednarodnem letališču na otoku Malta in se še isti dan odpeljali na severni otok Gozo, kjer smo preživeli prvih nekaj dni našega potovanja. Gozo je majhen otok, ki ga je brez težav možno prevoziti v enem dnevu, a ponuja toliko zanimivosti, da jih mi v petih dneh z našim počitniškim tempom niti nismo uspeli vseh videti.

»Tukaj ne boste jahali konja. A če se prepustite, vam obljubim veliko boljše doživetje.« S temi besedami nas je pozdravil Victor, lastnik ranča, kamor smo pripeljali otroke, da bi jahali konje. Otok Gozo je znan po številnih farmah in konjerejcih in izbrali smo si tisto, ki je bila najbližje našemu bivanju na otoku. A prav ta se je izkazala za nekaj posebnega. Farma je namreč zavetišče za konje in druge živali, ki jih je Victor rešil pred neprimernim življenjem in jih na Gozo pripeljal s cele Evrope. Po prihodu na farmo jih oskrbi in rehabilitira ter jim doživljenjsko nudi varen in ljubeč dom. Razložil nam je, da imajo ti konji, ki so ozdravljeni pretekle travme, izredno sposobnost terapevtskega dela z otroki in odraslimi, ki se sami soočajo s posledicami težke preteklosti. Popeljal nas je na ogled farme, nam predal ogromno znanja o življenju živali in pravilnem ravnanju z njimi, imeli pa smo priložnost tudi pokrtačiti le štiri dni starega žrebička. Obisk Dream of the Horse Farm je bil res pravo doživetje in globok vpogled v življenje živali.

Brez Nacionalnega parka Dwejra na otoku Gozo ne gre. Azurno okno je bilo do leta 2017 zaščitni znak Malte, vendar se obisk parka tudi po zrušitvi tega naravnega okna ni zmanjšal. Sprehod po okolici zaliva je nudil čudovite razglede s številnih klifov.

Podobno doživetje so tudi miniaturne soline Goza Salt Pans na severu otoka v bližini kraja Marsalforn in Gobasta skala, kjer se je narava zopet magično poigrala z barvami in oblikami. Tu so tudi otroci prišli do svojega veselja, saj so en za drugim poskakali v majhen bazen, kjer voda ni bila premrzla.

Poseben čar otoku dajejo majhna mesta z veličastnimi cerkvami in značilnimi kamnitimi hišami. V glavnem mestu Goza, Victoria (malteško: Rabat) se nahaja ogromna trdnjava Cittadella s katedralo na osrednjem prostoru. Citadella je tako velika, da se v njej nahaja kar devet muzejev in galerij, povzpeti pa se je možno tudi na obrambni zid, s katerega je lep razgled na pokrajino otoka Gozo.

Plaže so na otoku manjše kot na sosednji Malti, a zato nič manj zanimive. Domačini najraje zaidejo na plažo Ramla, ki je tudi edina peščena plaža na otoku. Plaža je bila že med našim obiskom precej obljudena, pa se sezona kopanja sploh še ni začela. Ne predstavljam si, kako mora biti julija ali avgusta.

 

Enako velja za Modro laguno (Blue lagoon) na otoku Comino, kamor smo se z ladjico odpeljali na dnevni izlet. Prihod na otok je spektakularen, saj te pričaka zaliv s turkizno modrim morjem, ki je pogosto uporabljen tudi v hollywoodskih filmih. Danes je Comino neposeljen z izjemo treh ljudi, ki so skrbniki otoka. V preteklosti so otok za urjenje uporabljali Malteški vitezi, kasneje pa so na njem postavili zapor in bolnišnico za karanteno. Danes se na njem nahajata dva hotela na severni strani, ki odpreta svoja vrata v poletni sezoni. Otok je tako majhen, da ga je mogoče prehoditi v nekaj urah. Lepi razgledi na okoliške majhne otočke in čeri ter številni martinčki pod nogami pa je tudi vse, kar poleg Modre lagune otok ponudi. Zato ni čudno, da številni dnevni obiskovalci pridejo na otok na sicer prekrasno plažo, a veliko premajhno za vse, ki v poletnih mesecih obiščejo Comino.

 

Zadnji del našega potovanja smo preživeli na otoku Malta. Z mirnega podeželskega otoka smo prišli na veliko bolj kaotično Malto. Med potjo smo se ustavili v akvariju ki je s tunelom pod vodo pravo doživetje za otroke. Nastanili smo se v predelu Birgu, od koder smo imeli s taxi ladjico le 10 minut vožnje do centra Vallette, glavnega mesta Malte. Na vsakem koraku je možno občudovati kamnite hiše z značilnimi lesenimi balkoni, ki v barvitosti tekmujejo med seboj. Nekoč so jih imele le najbolj prestižne družine, ko pa je bila dostopnost lesa večja, so jih začeli postavljati tudi preostali prebivalci Malte.

Kot nam je razložila stara gospa v zakotni trgovinici, naj bi stari Maltežani prav s teh balkonov skrivoma opazovali dogajanje na ulici, prisluškovali pogovorom in si kasneje med pitjem kave pripovedovali zgodbe. A ona ni pila kave. Pila je črni čaj, z mlekom in sladkorjem, po angleško. To navado je od Britancev, ki so v prvi polovici 20. stoletja vladali Malti, ohranilo kar precej Maltežanov, britanski vpliv pa je najbolj očiten po rdečih telefonskih govorilnicah in nabiralnikih ter vožnji po levi strani cestišča.

 

Malta ima ogromno znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Vodičev z opisanimi znamenitosti Malte je precej in vsak lahko najde nekaj zase. Izpostavila bi majhno ribiško vasico Marsaxlokk na jugovzhodu, kjer so v zalivu parkirani številni čolni, imenovani luzzu. Za njih je značilno, da so večbarvni, na sprednjem delu čolna pa so narisane oči, ki naj bi varovale ribiče pred zli duhovi. Včasih so po barvi čolnov razločili iz katerega otoka ali vasi je prišel ribič, danes pa barvitost čolnov bolj kot ohranjanje običajev služi za privabljanje turistov v majhno, a res simpatično vasico.

Malta s sosednjima otokoma Gozo in Comino je vsekakor vredna obiska in bi si upala trditi, da je en teden celo premalo. Je pa tudi res, da v dobri družbi čas hitro mine. In tudi je.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

NovicePrijava na novice o potovanjih