Nacionalni parki ZDA – potopis družinskega potovanja

Nacionalni parki ZDA so pristali na prvem mestu. Ta potopis težko opišem na kratko, ker smo prepotovali 5000 km, zamenjali 11 prenočišč in obiskali 4 zvezne države.

Svoje vtise zadnjega potovanja je za Z letalom na poti napisala Nina Bajde, 100% in love v potovanja. Spremljate jo lahko na Instagram profilu @100percentinlove in @happymomentsaroundtheworld

Prepotovali smo Z del Amerike, pot smo začeli in končali v Las Vegasu. Ker sva najprej kupila letalske karte, potem pa naredila plan, sva ugotovila, da začetek v Las Vegasu ni najbolj optimalna izbira, boljše bi bilo potovanje začeti v San Franciscu.

Zvečer smo pristali v Vegasu, šli do hotela Tru by Hilton Las Vegas airport VN v bližini letališča in kljub planom, kako bomo šli na Strip in si tam privoščili večerjo, smo po 24 urah na poti lahko le še naročili pico v sobo in popadali v postelje. Zjutraj je šel mož po avto, jaz sem spakirala, šli smo na zajtrk in potem šok… Kufri ne gredo v avto! Ne glede na to, da smo si izposodili večji avto, ga pač ni bilo na voljo, in dobili smo, kar je bilo. Po uspešnem igranju tetrisa, smo prtljago le naložili v avto, s tem, da je meni ven gledala samo glava, otroka pa sta bila tudi naložena do konca.

No, tako ne moremo potovati naslednjih 5000 kilometrov. Gremo nazaj na Rent a car. Pravi gospa, da ne ve, če je v tej eni uri kakšen avto prišel nazaj, naj pa vseeno preverimo v garaži. Gremo v velikansko garažo, polno nizkih, športnih avtomobilov, in tam nas je čakal en (in edini) velik avto, ki je ravno prišel nazaj. Večji in seveda tudi dražji, ki sva ga na začetku naročila. Ampak, zdaj nam drugega tako ali tako ni preostalo, če želimo normalno potovati. Ko sva vprašala, koliko naju bo to stalo, je prijazen fant rekel, da bo cena ostala ista, glede na komplikacije, ki smo jih imeli. Super. Vedno verjamem, da se bodo stvari poklopile in tudi tokrat so se. Sicer smo izgubili dragoceni dve uri časa, ker smo imeli zelo dolgo pot do prve destinacije, ampak na ene stvari pač nimaš vpliva.

Čakala nas je 7 urna vožnja in dolgčas nam ni bilo niti za trenutek. Kakšna narava. Začne se v suhem, prašnem puščavskem svetu, potem pa se počasi spreminja. Pesek zamenjajo grmički, nato polja in sčasoma bujni gozdovi. Ameriške avtoceste so prav poseben svet. So široke in pogosto popolnoma ravne. Lahko se voziš kilometre in kilometre samo naravnost. Večinoma so brezplačne. Hitrostne omejitve so nižje kot pri nas, od 90 do 120 kilometrov na uro. Ob cesti smo videli kar nekaj policijskih avtomobilov, tako da se splača voziti po omejitvah. :)

Road tripi po Ameriki so res nekaj posebnega. Videli smo ogromne ameriške tovornjake in velike avtodome, ki za sabo vlečejo še avtomobile, čolne ali motorje. Videli smo tudi take avtomobile, ki jih pri nas ni ali pa jih vsaj ne vidiš prav pogosto. Ena naših igric med vožnjo pa je bila štetje Cybertruckov. Ni jih bilo malo in bili so v kar nekaj različnih barvah, kar je bilo otrokoma še posebno zanimivo.

Za kosilo smo se ustavili v Peggy Sue’s 50′ Diner, znani ikonični ameriški retro restavraciji, kjer imaš občutek, kot da si se znašel v starem filmu. Nam je bilo zelo všeč in priporočamo postanek.

Pozno popoldan smo prispeli v Sequoia National park. Nacionalni parki v večini stanejo 35 dolarjev za avto. Če kupiš letno karto, ki velja za vse nacionalne parke po Ameriki, pa je cena 80 dolarjev. Se pravi, če imaš v planu vsaj 3 nacionalne parke, si kupi letno karto. Mi smo jo kupili kar na vhodu v park.

Ker smo prišli precej pozno, smo si ga ogledali bolj na hitro, ampak vseeno smo šli pogledat najbolj znane kotičke – Sherman Tree in Tunel Log, ves čas pa se voziš ali hodiš med ogromnimi sekvojami in je res nepozabno. Težko si je po slikah predstavljati, kako veličastno to v resnici zgleda. Čudovito. Še večerja v OI Buckaroo, v kraju Three Rivers. Lušten ambient in okusna hrana in samo par minut stran od našega prenočišča.

Spali smo v Lazy J. Ranch Motel, Three Rivers.

Naslednji dan so nas čakale 4 ure vožnje do Yosemite National parka. 7 stopinj nas je malo presenetilo, ampak narava je čudovita.

El Capitan, ena najbolj znanih plezalnih destinacij na svetu. Bridalveil slap, tako velik in mogočen, da ne rabiš tuša, ko prideš blizu. :) Pa hoja do Lower Yosemite slapu. To so veliki nacionalni parki in v vsakem bi lahko preživel po par dni, ampak mi smo imeli samo 16 dni, videti pa smo želeli čim več različnih, tako da smo se po parih urah prečudovite narave, odpravili dalje.

Tisti dan so nas čakale še dobre 4 ure vožnje in pozno zvečer smo prispeli v San Francisco. Ko smo se pripeljali čez most, poslušali njihovo lokalno radijsko postajo in dobili pogled na to velikansko mesto, polno luči, je bil to en tak poseben prizor in občutek, ki si ga človek zapomni za vedno.

Dve noči smo ostali v San Franciscu, v Greenwich inn.

Naslednji dan smo začeli že zgodaj. Ja, na to potovanje se definitivno nismo prišli spočit. :) Čakalo nas je nekaj posebnega. 20 let sem čakala na ta trenutek, da ga končno doživim. Alcatraz. Na poti do tja, smo iz ladjice videli kita, ko pa prispeš na otok, pa najprej opaziš mogočno zaporniško stavbo, z rešetkami na oknih. Sprehod po zaporu razkrije male celice, kjer so nekoč bivali zaporniki in kjer lahko slišiš zgodbe o težkem življenju ljudi. Na koncu otoka se odpre čudovit razgled na San Francisco, kjer nas je tisti dan čakalo še veliko postankov.

Po prihodu nazaj smo šli na kosilo v Bubba Gump Shrimp Co. (kjer je tudi čudovit razgled na Alcatraz) in na sprehod po Pomolu 39. Prava atrakcija so morski levi, ogromno jih je na kupu, sončijo se, kričijo drug na drugega in se potiskajo v morje. Zelo so zabavni, nam so polepšali dan. Potem smo se postavili v dolgo vrsto za Cable car, ampak to moraš doživeti. Tramvaj počasi vozi po strmih ulicah in ponuja čudovite razglede na mesto. Dalje smo šli na Alamo square, kjer so pastelne viktorijanske hiše, za njimi pa čudovit razgled na središče San Francisca. To je tudi znana kulisa iz serije Full house in je ena najbolj prepoznavnih podob mesta.

Naslednji dan smo si izpolnili še eno željo, ki pa ni šla tako gladko, kot sva mislila. V San Franciscu (in še v parih drugih mestih po Ameriki) imajo taksije brez šoferjev. Nikakor nama ni uspelo, da ga sama rezervirava, zato nama je pomagala prijazna receptorka v našem motelu in nam ga rezervirala ona. Taksi te pride iskat, volan se obrača, samo da nihče ne sedi za njim. 20 dolarjev za 5 minut, ampak nam je bilo vredno, izkušnja pa zelo zabavna. Odložil nas je pri Lombard street, ki je znana kot najbolj vijugasta cesta na svetu, na zelo kratkem odseku ceste ima kar osem ostrih ovinkov. Sprehodili smo se nazaj do našega motela, vzeli avto in odkljukali še zadnjo stvar v San Franciscu, Golden Gate Bridge. Peljali smo se čez in se sprehodili do razgledne točke na ta čudoviti rdeči most, potem pa dalje, na še eno dolgo pot (cca 7 ur), do Los Angelesa.

Popoldan, ko smo prispeli, smo šli najprej pogledat Hollywood znak, pripeljali smo se najbližje, kolikor se je dalo, potem pa na večerni sprehod po Walk of fame. Znameniti pločnik, kjer so v tla vgrajene zvezde z imeni slavnih ljudi, poiskali smo svoje najljubše, potem pa hitro zapustili to zelo umazano ulico, polno brezdomcev, na kateri se nisem počutila najbolj varno. En in edini slab občutek je bil samo tukaj.

V Los Angelesu smo spali v Best Western plus. Če se je le dalo, smo si prenočišča vedno rezervirali z zajtrkom in brezplačnim parkingom. Zajtrki so bili na celi poti enaki. Vaflji, ki si jih spečeš sam, arašidov namaz, med, maslo, marmelada, ponekod še jajca, krompir in čevapčiči. In to je bilo to. :)

Zjutraj smo se peljali do pomola Santa Monica, kjer sta otroka namočila noge v Tihi ocean. No, tak je bil plan, na koncu sta bila mokra cela, ampak dobro da smo imeli 8 ur vožnje do mesta Williams, da so se oblačila posušila. ;)

Novo mesto in nova država. Williams v Arizoni je majhno mestece, ki se nahaja na znameniti Route 66. Je poln majhnih trgovinic in restavracij, ki ohranjajo nostalgijo Route 66. Je prva postojanka pred Grand Canyonom in nam je bilo zelo všeč.

V Williamsu smo spali v The Ellsworth hotel.

Grand Canyon je čudovit. In ogromen. Dolg je približno 446 kilometrov, mi smo si ogledali South Rim, ki je najbolj obiskani del Grand Canyona in ga odlikuje osupljiv razgled na kanjon. Bil je sončen in mrzel dan, zgoraj je celo snežilo. Ko smo se spuščali v dolino, pa smo bili v kratkih rokavih. Dalje smo se odpeljali še do čudovitega Horseshoe Bend, kjer je znamenit ovinek reke Colorado, ki ponuja veličasten razgled. Od parkirišča do razgledne točke je približno 15 minut hoje.

Še večerja in spanje. Countrey Inn & suites by Radisson, v mestu Page. Hotel z notranjim bazenom za še boljši zaključek dneva.

Naslednji dan paaa… nekaj, kar sem si želela videti, odkar je Britney Spears leta 2002 objavila videospot za pesem I’m not a girl, not yet a woman. Antelope Canyon. To pa je en tistih kotičkov na zemlji, ko si rečeš, a je to sploh resnično. Ozka, vijugasta peščena soteska čudovitih barv in oblik. Cena za nas štiri je bila 234 eur, možen je samo voden ogled. Vstopnina je draga, ampak definitivno vredna svojega denarja. Karte je treba kupiti čim prej. Mi smo bili na potovanju izven glavne sezone, pa smo jih en mesec prej še komaj dobili.

Naša naslednja lokacija je bila prečudovit Monument Valley, med Arizono in Utahom, ki pa ni nacionalni park, ampak je v lasti plemena Nevajo, kar pomeni, da kartica za nacionalne parke ne velja in plačaš vstopnino. Plačali smo 8 dolarjev na osebo. Park je znan po svojih ikoničnih skalnih stolpih in odprti puščavski ravnini, ki daje občutek, kot da se nikjer ne konča. Glavna cesta skozi dolino je krožna pot, dolga 27 kilometrov. Vožnja poteka po makadamu, ki je ponekod precej razrit, zato gre vožnja zelo počasi. Primerna je za večje avtomobile, še lažje pa je, če greš na organiziran izlet z jeepi.

Pred odhodom v hotel smo se ustavili še na ikonični lokaciji iz filma Forrest Gump, kjer Tom Hanks zaključi svojo dolgo tekaško pot prav na tem mestu. Parkiraš ob cesti (je veliko ljudi, tako da ne moreš zgrešiti:) in odtečeš svoj del ;) v ozadju pa je znameniti pogled na značilne rdeče formacije Monument Valleya.

Večerja v novi državi, prijava v hotel Desert rose resort & cabins in skok v bazen seveda.

Po zajtrku nas je čakala cca 4 urna vožnja do naše naslednje postojanke, Arches National park. Šli smo na 5 kilometrski pohod. Čudovita, ne preveč naporna pot do Delicate arch, ki je en najbolj prepoznavnih naravnih skalnih oblik v ZDA in simbol Utaha. Gre za naravni peščenjakasti lok, ki je nastal zaradi tisočletij erozije in vremenskih vplivov. Na poti nazaj smo sredi glavne poti videli klopotačo, kar ni bilo najbolj prijetno srečanje, tako da smo bili kasneje še bolj pozorni na tamkajšnje prebivalce. :)

Na poti do hotela smo se ustavili še v Park Avenue, še ena od čudovitih razglednih točk v Archesu.

Spali smo v Field Station Moab, luštnem hotelu z zunanjim bazenom in čeprav temperature niso bile najbolj primerne za kopanje, to otrok ni motilo. Starši smo se gledali, kdo bo prvi popustil in kar naenkrat je bil bazen poln otrok. :)

Naslednji dan nas je čakalo 5 ur vožnje do Bryce National park, še prej pa smo se v Moabu ustavili pri Potash road, kjer je raj za plezalce. Visoke stene so čisto zraven ceste, tako da stopiš iz avta in že lahko začneš plezat. Pot je resnično vredna ogleda, ampak pazi, kje obračaš avto. Mi smo zarili v pesek, doživeli novo dogodivščino in izgubili uro časa. :)

Nadaljevali smo pot skozi Red Canyon in prispeli v enega najčudovitejših parkov, Bryce National Park. Še ena tistih destinacij, ko si rečeš, je ta kraj resničen?

Bryce je znan po ozkih, kamnitih stebrih, imenovanih hoodooji. Je na nadmorski višini okoli 2.500 metrov in ima čudovite razglede na kamnine, ki se obarvajo v oranžne, rdeče in rožnate odtenke. Ogledali smo si Bryce amphitheater, ki je najbolj znan in osupljiv del parka, potem smo obiskali različne razgledne točke in kar veliko prehodili tisti dan. Lahko rečem, da je bil Bryce en mojih najljubših parkov.

Prespali smo v Bryce View Lodge Part of the Ruby’s Inn Resort, ki je čisto na robu parka, tako da smo naslednje jutro izkoristili še za en krajši pohod. Pot smo nadaljevali v Zion National park, cca 2 uri vožnje. Vsak park je zgodba zase, občutek je, kot bi vsakič prišel na drug planet. Noro.

V Zionu smo doživeli najboljšo dogodivščino. In sicer edinstven pohod po reki Virgin med visokimi stenami. Pohod je organiziran, najameš primerno opremo. Lahko pa greš tudi sam, kot smo šli mi. S shuttlom smo šli do zadnje postaje, pol ure hodili do reke in se tam odločili, da gremo pač v vodo. Čevlji (superge ali v našem primeru gojzerji) so zaradi varnosti obvezni. Hodiš po reki, kolikor časa želiš, oziroma, kolikor visoka je voda. Mi zaradi otrok nismo šli daleč, drugače pa je tura dolga lahko do 15 km. To je bil en naših highlightsov, čeprav smo potem čevlje sušili še tri dni. :)

Ampak bilo nam je vseeno, saj je bila naša naslednja postojanka topli Las Vegas. Cca 3 ure vožnje, vmes pa smo se ustavili še v Coral Pink Sand Dunes State Park, kjer sta otroka tekla in se kotalila po sipinah (pesek povsod) in to je bil še en njunih highlightov. Bilo je sončno, potem pa se je vreme poslabšalo v trenutku, padat je začela toča in šprintali smo do avta. Ko želiš po pesku nekam hitro priti… good luck. :)

Pozno popoldan smo prišli v Las Vegas. Nastanili smo se v hotelu New York, New York in večer preživeli ob raziskovanju hotela in okolice. Hoteli v Vegasu so ogromni, naš hotel ima cca 2000 sob, (še) večji hoteli (Bellagio, Caesars palace, Paris…) imajo okoli 4000 sob, največji MGM Grand pa okoli 5000.

Naslednji dan je bil še posebno nepozaben. No, saj v bistvu so bili vsi. Ampak naslednji dan sva se… poročila! Ja, poročila sva se v Vegasu, vozili smo se z limuzino, poročil naju je Elvis Presley in priči sta bila najina prijatelja, ki sta, kljub temu, da sva za poroko povedala dva tedna pred potovanjem, ker sva se takrat dokončno odločila, prišla v Vegas in skupaj smo preživeli dva super dneva. Na ta dan nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, sonce je sijalo samo v času poroke, potem pa je na polno deževalo do večera, tako da smo kupili dežnike in si nismo pustili pokvarit razpoloženja.

Predzadnji dan našega potovanja smo najprej obiskali spooky creepy place, Nelson Ghost town. Kraj, kjer bi sigurno uspešno snemali grozljivke, eni (pa ni jih malo) pa se sem hodijo poročat (ravno v času, ko smo bili mi tam, je bila ena poroka). Lastnik je zanimiv gospod s posebnimi hobiji. En izmed njih je tudi pobijanje klopotač, nam je pokazal svojo zbirko v skrinji. Vreme je sodelovalo, bilo je mistično in kraj je definitivno vreden obiska.

Pot smo nadaljevali do Hoover dam, to je ogromen betonski jez na reki Colorado, ki meji med zveznima državama Nevada in Arizona. Je en največjih na svetu in zato tudi priljubljena turistična znamenitost.

Potem pa še do zadnjega nacionalnega parka na tem potovanju, Death Valley National park. Spet občutek, kot da smo na drugem planetu. Najprej smo se ustavili pri Zabriskie point, potem smo šli do Mesquite Flat Sand Dunes, na koncu pa na najnižjo točko v severni Ameriki, Badwater Basin, 85,5 metrov pod morsko gladino. Kilometri slane ravnine, čista tišina in najlepši sončni zahod. Definitivno še en od highlightsov. Čakala nas je 3 urna pot do Las Vegasa.

Zadnji dan. Prijatelja sta odpotovala nazaj domov, mi pa smo imeli še en dan, ki smo ga seveda hoteli izkoristiti do konca, pogledali smo si še zadnje stvari (z lahkoto bi ostali še kakšen dan), izkoristili čas ob bazenu, nakupili spominke, se peljali z vlakcem smrti okoli našega hotela, spakirali in naslednje jutro odpotovali nazaj proti Evropi.

Po 24 urah na poti smo bili spet doma, utrujeni, ampak polni nepozabno lepih doživetij. In seveda z novimi plani. :)

.

Svoje vtise zadnjega potovanja je za Z letalom na poti napisala Nina Bajde, 100% in love v potovanja. Spremljate jo lahko na Instagram profilu @100percentinlove in @happymomentsaroundtheworld

Okvirni stroški

ESTA 21 dolarjev (od oktobra 2025 dalje 40$)
Letalske karte cca. 2.500 eur (za 4)
Najem avtomobila cca. 1.300 eur
Spanje cca. 2.800 eur za 16 noči (od 110-250 € na noč)
Alcatraz 155 dolarjev (2 odrasli, 2 otroški karti)
Antelope 234 eur (za vse 4)
National parks letna karta 80 dolarjev
Ostali parki 35 dolarjev na avto 
Poroka 1000 eur – z vso dokumentacijo, ki jo potrebuješ, da je veljavna tudi doma.

Z letalom na poti vam nudi pomoč pri iskanju letalskih kart, namestitev ali najemu avtomobila ter ponuja možnost zakupa zdravnika na klic v času potovanja. Več informacij TUKAJ.