Savdska Arabija – družinsko potovanje

A mi smo po duši popotniki, vključno z otrokoma, starima 8 in 10 let. Po prepotovani Jordaniji in Omanu je bilo potovanje v Savdsko Arabijo kar precej visoko na naši listi želja.

Država se je za turizem odprla šele leta 2019, a se je zaradi epidemije zaprla po vsega skupaj štirih mesecih. Ponovno so odprli svoje meje leta 2021 z željo, da privabijo tuje obiskovalce in omogočijo vpogled v njihovo čudovito pokrajino, kulturo in življenje.

Mi smo leteli iz Budimpešte do glavnega mesta Savdske Arabije – Riyadha z Wizz Airom in za povratno karto plačali 90 € na osebo. Skupaj z eno veliko prtljago 26 kg smo za vse štiri plačali 440 €. Karte smo kupili štiri mesece pred potovanjem. Direktni leti so tudi z Dunaja za podobno ceno.

Letališče v Budimpešti je moderno in odlično urejeno. Čeprav imamo ponavadi občutek, da se do letališča v Budimpešti res ne splača, sploh ni tako daleč.
Za primerjavo – iz Ljubljane do letališč:
– v Benetkah cca. 2,5h vožnje
– na Dunaj cca. 4h vožnje
– v Budimpešto cca. 4,5h vožnje
– do Milana, Münchna ali Beograda cca. 5h vožnje

Prespali smo v apartmaju Lena apartment zelo blizu letališča in ker smo pri povratku prespali v istem apartmaju, smo kar pri njih pustili avto. Spanje za vse štiri je bilo cca. 80€, prevoz do letališča 10€, za parking pri njih so nam zaračunali 2€ na dan.

Za Savdsko Arabijo potrebuješ vizum. Skupaj z obveznim zavarovanjem stane točno 100 € na osebo. Za vizum zaprosiš online, dobiš ga v nekaj minutah. Opcija pa je tudi pridobitev vizuma ob prihodu, ampak glede na to, da so na letališču želeli videti vizume, bi priporočala, da si jih urediš že prej.

Boarding passe zaradi pregleda dokumentov (morda tudi vizumov) ne dobiš ob check-inu, ampak dobiš boarding cards, ki samo dokazujejo, da si pravočasno opravil check-in. Na letališču ti dajo boarding passe.

Na letalu ob vstopu v zračni prostor Savdske Arabije sporočijo, da od tega trenutka dalje ne strežejo alkohola, ker je v državi strogo prepovedan. Za kršitev je zagrožena zaporna kazen.

Ob pristanku smo prevzeli avto in se odpeljali do našega hotela, ki je bil tik zraven čudovite stavbe – Kingdom Center Sky Bridge. V njem se nahaja trgovski center z najbolj prestižnimi svetovnimi znamkami (Louis Vitton, Cartier, Rolex, Gucci, Chanel,…), Four Seasons Hotel Riyadh, kjer se dvoposteljna soba začne pri 2.000€, lahko pa si privoščiš suito za 8.500€.

Nas je bolj zanimal Sky Bridge, kjer se lahko povzpneš do 99. nadstropja oz. 300 metrov visoko in doživiš čudovit panoramski razgled na mesto. Najlepše je ob sončnem zahodu ali kasneje, ko se po mestu prižgejo luči.

Vstopnina je za odrasle 69 SAR = cca. 17 €, za otroke pod 10 let pa 23 SAR = cca. 6 €.

Naslednji dan smo začeli s sprehodom do rojstnega mesta prve Savdske države – At-Turaif. Danes je At-Turaif restavriran kot zgodovinski spomenik in kulturni center, ki predstavlja tradicionalno arhitekturo, trdnjavo, palače in muzeje.

Je del širšega mesta Diriyah, ki se nahaja na obrobju Riyadha, glavnega mesta Savdske Arabije. Danes celotno območje intenzivno prenavljajo, gradijo luksuzne hotele, restavracije, konjeniški in polo klub ter urejajo sprehajalne poti v parkih.

Cilj projekta Diriyah Gate je, da privabijo turiste, prikažejo zgodovino in savdsko tradicijo skozi arhitekturo in kulturne programe. Projekt naj bi bil zaključen do leta 2025 (prva faza), ki bo vključevala več kot 38 hotelov, kulturne ustanove, muzeje, luksuzne trgovine ter restavracije.

Projekt je del ambicioznega načrta Vision 2030, ki vključuje vzpostavitev Diriyaha kot enega vodilnih kulturnih, zgodovinskih in turističnih središč na svetu.

Mi smo ga obiskali na petek, ki je v muslimanskem svetu kot naša nedelja. Žal je bilo večina stvari v dopoldanskem času še zaprtih, smo se pa zato sprehodili po čudovitih parkih in ulicah.

Savdska Arabija je ogromna, točno 100-krat večja od Slovenije (2.150.000 km²). Večina države obsega puščava Rub al-Khali (Prazna četrt), ki je ena največjih peščenih puščav na svetu.

Mi smo si začrtali približno 3 tisoč km dolgo pot, ki bi jo prevozili v osmih dneh. Lahko bi tudi leteli, z letalskimi družbami Flynas, Flyadeal ali Saudia so notranji leti izredno ugodni, a mi smo se odločili drugače. Želeli smo prevoziti in videti tudi tiste dele Savdske Arabije, ki se turistično še ne razvijajo in kjer življenje teče še po najbolj tradicionalnih običajih.

Pokrajina je ime dobila zato, ker daje občutek, kot da stojiš na robu sveta, saj se klifi nenadoma končajo, pogled pa se razprostira v neskončnost nad puščavo.

Ta puščava je bila pred cca. 100 milijoni let tropsko morje, ki je pokrivalo večji del današnjega Bližnjega vzhoda, zato se tu pogosto najdejo tudi fosili školjk in koral. Približno pred 20 milijoni let se je arabska plošča začela premikati proti severovzhodu, se ločila od afriške plošče in se začela počasi dvigovati, kar je povzročilo dvigovanje morskega dna nad morsko gladino.

Klifi so del 800-kilometrskega grebena Tuwaiq, ki se vleče skozi sredino Savdske Arabije. Sprehodiš se lahko prav do roba in gledaš 300 m v prepad.

Do točke razgleda vodi makadamska pot, ki vzame približno eno uro vožnje. Če se odločiš za obisk v lastni režiji, priporočam, da se odpraviš prej in še pred sončnim zahodom zapustiš razgled ter še pred temo prideš nazaj na glavno cesto. Lahko pa se odločiš za organiziran izlet iz Riyadha in v tem primeru ostaneš na razgledu prav za sončni zahod. Je pa v tem času tudi veliko več ljudi.

Pot smo nadaljevali proti severu. Naš naslednji cilj je Al Ula, a do tja nas je čakalo 1.000 km, zato smo na poti dvakrat prespali. Vozili smo se mimo manjših obcestnih zaselkov pa tudi mimo večjih mest. Nekatera so lepo urejena, druga bolj spominjajo na smetišče. A tudi to je Savdska Arabija. Povsod so glavna delovna sila delavci iz Bangladeša. Teh je ogromno – v hotelih, restavracijah, trgovinah, trgovskih centrih.

Manjši kraji, ki turistično niso izpostavljeni, so še vedno zelo tradicionalni. Čeprav nihče nič ne reče, čutiš poglede na vsakem koraku, saj zahodnjaki v njihovem okolju zares izstopamo. Nihče ni zahteval, a kmalu ugotoviš, da se z naglavno ruto počutiš boljše, manj vpadljivo in z gesto spoštovanja njihove kulture. Vsa njihova pozornost do nas je bila bolj znak radovednosti in nikoli, res nikoli nismo imeli občutka kakšne nelagodnosti. So ekstremno prijazni in kadarkoli pripravljeni priskočiti na pomoč z informacijami. Žensk zunaj ne vidiš veliko, če pa že, pa v družbi moškega (očeta, brata ali moža). Komunikacijo s tujci imajo preko izključno moški, z mano se niti niso pogovarjali, saj bi to v njihovih očeh pomenilo žalitev do naše družine.

To območje… ta pokrajina… Tu ti pa pade čeljust od vseh lepot kreacije narave. Oazo iz vseh strani obdajajo skalnate formacije, klifi in pečine, ki so se skozi milijone let oblikovali zaradi erozije in vetra. Ob sončnem vzhodu in zahodu se obarvajo v zlate in rdeče barve.

Širše območje Al Ule je tudi zgodovinsko pomembno, ker je tu mimo potekala trgovska pot ”Incense Route” (pot kadil – dišav, začimb in drugih luksuznih dobrin). Ta trgovska pot je bila najbolj aktivna med 7. st. pr. n. št – 2 st. n. št.

V Al Uli se ogromno gradi in ureja v sklopu državnega projekta Vision 2030, s katerim želijo Savdsko Arabijo predstaviti svetu. Gre tako za moderne, luksuzne gradnje kot tudi gradnje odprtih muzejev, ki ponazarjajo tradicionalno življenje domačinov. Eden takih projektov je ureditev oaze z blatnimi hiškami, ki so jih domačini uporabljali za poletna domovanja. Sem so se zatekli pred vročino, obdelovali nasade datljevih palm in vrtičkov.

Mi smo prispeli popoldne in takoj zavili k slončku – Elephant Rock, ker je bila svetloba za ogled te skale idealna. Drug zelo primeren čas pa je zvečer, ko prižgejo reflektorje in ko se odprejo restavracije in bari.

Elephant Rock je ena najbolj prepoznavnih naravnih formacij na tem območju. Skala v obliki slona je nastala skozi milijone let naravne erozije, kjer sta jo veter in dež počasi oblikovala v njeno značilno obliko. Vstopnine ni, odpre se ob 16. uri popoldne.

Največja zgradba z ogledalno fasado na svetu. Stavba, ki si jo želi ogledati vsak, ki pride v Al Ulo, a je do ogleda prav poseben postopek. Gre pravzaprav za koncertno dvorano, ki se odpre samo ob določenih kulturnih dogodkih. Odprta je bila leta 2019 in je hitro postala prepoznavna arhitekturna znamenitost, ki združuje tradicionalno savdsko kulturo z modernim dizajnom.

Nahaja se v dolini Ashar, na začetku doline pa je zapornica z varnostniki. V dolino se lahko zapelješ le, če imaš rezervacijo v eni od prestižnih restavracij. Ko govorimo o prestižni restavraciji, pomeni minimalni znesek porabe od 100€ na osebo. Za 4-člansko družino… malenkost preveč.

Se je pa med popotniki hitro razvedelo, kako se (zaenkrat še) da obiti to pravilo. Določene restavracije namreč dovolijo rezervacijo in dobiš potrdilo še pred plačilom. Ko plačila ne izvedeš, ti rezervacija na mailu še ostane in to je tudi vse, kar varnostniki pogledajo. Verjetno bodo to v prihodnje spremenili, mi smo bili veseli, da nam je uspelo.

Stavba je res lepa. V resnici še lepša kot na slikah. Obdana je s puščavskim peskom in skalami. Mi smo prišli popoldne, pred sončnim zahodom in se je sonce res lepo opiralo v ogledala. Verjetno je ob vsakem delu dneva lepo, vedno z druge strani.

Razgledna točka na vrhu vulkanskega polja Harrat Uwayrid na 1.220 m n.v, ki nudi pogled na celotno mesto AlUla, oazo ter skalne formacije in kanjone. Iz AL Ule se pripelješ z avtom po sicer lepo urejeni asfaltirani cesti, vzpon pa je kar 500 m n.v. Zaradi puščavskega peska v zraku je bil ob našem obisku razgled malenkost zamegljen. Na vrhu je lepo urejen miren bar, kamor pride največ ljudi ravno ob sončnih zahodih.

V zadnjih letih so temeljito obnovili in prilagodili mesto za obiskovalce, da bi prikazali bogato zgodovino in kulturno dediščino mesta, hkrati pa zagotovili prijetno turistično izkušnjo.

Prenova je vključila obnovo starodavnih zgradb in uličic, kjer so ohranili avtentičen videz mesta. Vzpostavili so muzeje, razstavne prostore ter lokalne trgovinice in restavracije, ki omogočajo globlji vpogled v življenje nekdanjih prebivalcev Al Ule.

Žal so trgovinice in restavracije večinoma prazne, saj so cene tudi do 10x višje kot v drugih delih mesta. Domačini in popotniki pridejo sem na večerni sprehod.

Glede na to, da je bilo mesto nekoč pomembno postajališče na trgovskih poteh, ki so povezovale Arabijo z Levantom in Egiptom, je za Savdsko Arabijo ohranitev tega mesta izrednega pomena.

Še zadnja stvar, ki je nismo želeli izpustiti v Al Uli. Gre za starodavno arheološko najdišče in velja za eno najpomembnejših zgodovinskih mest v državi. Leta 2008 je bilo to območje uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne dediščine kot prvo v Savdski Arabiji.

Hegro lahko obiščeš samo v organizirani skupini in z vodičem. In res je vredno, ker izveš ogromno. Hegra je bila drugo najpomembnejše mesto Nabatejskega kraljestva (prvo je bilo Petra v današnji Jordaniji), ki je cvetelo med 1. st. pr.n.št. do 1. st. n.št. Nahaja se na križišču pomembnih trgovskih poti, kjer so Nabatejci bdeli nad trgovino z začimbami, hkrati pa ustvarili osupljivo arhitekturo in umetnost. V Hegri je približno 130 teh grobnic, med katerimi so najbolj znane tiste, okrašene z zapletenimi reliefi in napisi v aramejskem jeziku.

Namenjene so bile predvsem pokopu in čaščenju umrlih članov visokih in uglednih družin Nabatejskega kraljestva. Nabatejci so verjeli v posmrtno življenje in si gradili grobnice že v času svojega življenja. V eni grobnici je bilo lahko tudi do 80 članov iste družine.

Številni napisi, vklesani nad vhodi grobnic, vsebujejo imena lastnikov in jih pogosto označujejo kot zasebne družinske grobnice, kar je bilo pravno zaščiteno – v teh napisih so na primer določene kazni za vsakogar, ki bi grobnico oskrunil ali uporabil brez dovoljenja.

Med najbolj znane znamenitosti sodi “Qasr al-Farid” ali “Osamljena palača” – ogromna, osamljena grobnica, ki je izklesana iz enega kosa skale in stoji sama na odprtem prostoru. Danes je prav ta grobnica simbol celotne regije Hegre. Ta grobnica je nedokončana, kar omogoča arheologom vpogled v proces izdelave grobnic.

Pokrajina je čudovita in že zaradi tega vredna ogleda. Peščenjaki tukaj vsebujejo železo, kar daje skalam rdečkasto-oranžno barvo. Erozija, ki jo povzročajo močni puščavski vetrovi in občasne, redke padavine, je skozi čas ustvarila nenavadne in osupljive skalne formacije.

Naša naslednja postaja v Savdski Arabiji je bila Medina. To je drugo najsvetejše mesto v islamu (za Meko, ki se nahaja 400 km južneje). V mesto Medina lahko nemuslimani uradno vstopamo šele od leta 2023 (nekateri so jo sicer uspeli obiskati že prej). V Meko se še vedno ne da vstopiti – na cesti je prav izvoz za muslimane in obvoz mimo mesta za nemuslimane.

V glavni mošeji Al-Masjid an-Nabawi se nahaja grob preroka Mohameda. To je druga največja mošeja na svetu in sprejme 1,5 mio vernikov (največja je v Meki, kamor lahko naenkrat vstopi 4 milijonov vernikov).

Medina je za islamsko vero izrednega pomena, ker je prav tu, v Quba mošeji, njihov prerok Mohamed leta 622 položil prvi kamen za gradnjo mošeje.

Sicer pa je mesto dobro razvito, s številnimi hoteli in restavracijami. Zanimivo je opazovati različne kulture, saj sem pridejo muslimani z vsega sveta, tudi iz Afriških držav in Azije.

Nam je bila Medina na poti do naslednje točke, ki smo si jo želeli pogledati. Na poti moraš biti ves čas pozoren, saj kamele lahko kjerkoli prečkajo cesto. Veliko je udomačenih, precej pa še vedno divjih kamel. Zato so prometni znaki s kamelami res na mestu.

Gre za vulkanski krater, ki je nastal zaradi eksplozije pri izbruhi vulkana pred več tisoč leti. Krater je širok približno 2 km in globok 250 metrov. Celotno območje je del večjega vulkanskega sistema v Savdski Arabiji, kjer so zadnji vulkanski izbruhi zabeleženi pred približno 2.000 do 3.000 leti. V Savdski Arabiji trenutno ni aktivnih vulkanov. Je pa ogromno spečih, kar pomeni, da še lahko pride do vulkanske aktivnosti.

V bližnji okolici kraterja ni ničesar, tudi za spanje so omejene možnosti in nas je čakalo še nekaj 100 km vožnje do nočitve.

Pot nas je vodila nazaj proti Riyadhu, kjer smo si za konec ogledali še nacionalni muzej The National Museum Riyadh. Muzej je izredno velik, prikazana je celotna zgodovina tega območja, od geološkega nastanka, prvih ljudstev, razvoja pisave in kulture ter nastanka njihove države. Vstop je brezplačen.

S tem smo zaključili naše potovanje po Savdski Arabiji. Doživeli smo res veliko, prevozili še več. Naslednjemu popotniku bi priporočala, da kombinira potovanje z notranjimi leti, saj so razdalje res ogromne. Nam sicer ni žal, saj smo videli tudi tisti pristni tradicionalni obraz Savdske Arabije.

Spodaj dodajam še nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki sem jih dobila na socialnih omrežjih. Več slik in videev pa je shranjenih na našem Instagram profilu @zletalomnapoti pod Highlightsi Savdska Arabija.

Je varna država?
Ja, zelo varna. Bi se upala trditi, da ena najbolj varnih, ki smo jih mi obiskali – pa jih nismo malo ;)
Jaz imam v Evropi večji občutek, da me oropajo, vdrejo v avto itd. Tu ni tega, so prestroge kazni. Savdska ima še vedno smrtno kazen, sicer za najhujše zločine – trgovanje z drogami, javno govorjenje proti državi ipd.

Ali ste imeli orpavka z versko policijo?
Ne. Verska policija (Mutawa) v zadnjih letih izgublja na svoji moči in ima manj pooblastil. Ta ukrep je predvsem prinesel veliko koristi za ženske v Savdski Arabiji.
Verska policija ne more več izvajati aretacij, sedaj je njihova naloga bolj spodbujanje etičnega vedenja. Odkar nimajo več toliko pristojnosti, so se v državi začele pojavljati kavarne, glasbeni dogodki in mešane družbene prireditve, kar prej ni bilo možno.

Kakšne so cene hrane in kakšne so restavracije?
Razpon je res ogromen, odvisno v katero restavracijo zaviješ. Lahko najdeš obroke za 5€ ali 50€ in več. Mi smo jedli večinoma za cca. 10-15€ na obrok. Za izbiro restavracij vedno uporabljamo Google Maps in ni nas še razočaral.
Veliko je indijske, libanonske, egipčanske kuhinje. Pa hitra prehrana na vsakem koraku. Avtentično savdsko kuhinjo še najtežje najdeš, ker jo domačini ne iščejo, to si pripravljajo doma. Zunaj iščejo drugačne vrste hrane. Avtentično savdsko restavracijo najdeš v sklopu turističnih tematskih večerov, potem pa ni več tako zelo avtentična. J

Kakšne so cene namestitev, najema avtomobila in v trgovinah?
Na splošno se mi zdi, da cene niso pretirane, če si vsaj malo pozoren.
Namestitve 80-150€ na noč za 4-člansko družino (največ v Riyadhu in Al Uli).
Najem avta cca. 50€ na dan z vsemi zavarovanji (žal tudi omejitev na 200 km dnevno, sicer doplačilo), bencin 0,6 €/l, diesel pol manj, en kg najboljših datljev 5€, kava 1-4€ (največ v Starbucksu), voda v trgovini 0,25 €.

Kako je z oblačenjem za nemuslimane?
Glede oblačil nihče ne bo nič rekel, se pa pričakuje, da imaš rokave čez ramena/komolce, hlače vsaj do gležnjev. Naglavno ruto sem nosila izven turističnih mest, ker sem se jaz boljše počutila. S tem se vsaj malo zliješ z okolico, že tako zahodnjaki zelo izstopamo in smo deležni številnih pogledov. A to so bolj pogledi radovednosti, ker ne vidijo pogosto druge kulture.

Ali lahko ženska potuje sama po Savdski Arabiji?
Ženska lahko potuje sama, najame avto in se odpelje kamor želi. Ko zanimivost – do leta 2019 njihove ženske niso smele voziti avta ali zapustiti mesta brez moškega spremljevalca »guardiana«, to pa je njen oče ali brat ali mož.
Nobenih težav ne bo imela ženska v večjih mestih in turističnih krajih, morda bi bilo bolj nerodno v manjših krajih, kjer je sama ženska na cesti še vedno bolj redkost. Jaz bi v tem primeru priporočala zadrževanje v Riyadhu, Al Uli in Jeddahu.

Ali mora biti par nujno poročen, če želi najeti sobo skupaj?
Načeloma v Savdski Arabiji velja, da lahko sobo najame skupaj samo poročen par. To pravilo se v zadnjem času sprošča, vsaj v večjih mestih in bolj turističnih krajih.
Nas ni nihče vprašal, čeprav sva imela kopijo poročnega lista s seboj. Pred potovanjem sem prebrala, da lahko preverjajo. Za neporočen par verjetno v večjih mestih ne bi bil problem, v manjših mestih pa v skrajnem primeru najameš dve sobi.

Na kaj moraš biti pozoren?
Na pravila. Teh je kar nekaj, kaj se sme in kaj ne. A če si seznanjem z njimi in jih spoštuješ, je to ena najbolj varnih držav za potovanje.
Ohlapna in prekrivna oblačila – ženske s pokritimi nogami in rokavi preko komolcev, naglavne rute niso obvezne.
Alkohol je strogo prepovedan, za vnos ali uživanje drugih prepovedanih substanc pa je zagrožena smrtna kazen.
Nemuslimani imajo prepoved vstopa v mošeje, v primeru Meke pa je prepovedan vstop v celotno mesto.
Prepoved simbolov druge vere, vključno s križem na verižici, vnosom verskih knjig, v javnosti niti ne smeš izreči besed, kot npr. mi rečemo »O moj Bog«.
Prepoved objemanja, držanja za roke, poljubljanja nasprotnega spola. To pravilo ne velja za starše do otrok.
Noseča in neporočena ženska je nezakonita, zato se odsvetuje potovanje tudi tujim nosečim ženskam, če niso poročene
Prepovedano slikanje žensk, če izrecno ne privolijo. Prepovedano je tudi slikanje vseh uradnih oseb, vojaških objektov ali prometnih nesreč, če nisi vpleten v nesrečo.
V času molitve te lahko prosijo, da zapustiš trgovino ali restavracijo, tudi če si sredi obroka. Takrat se ne pustijo motiti.
Prepovedano je predvajanje glasne glasbe ali plesanje na javnih mestih, predvsem modernega plesa. Tradicionalni plesi so prisotni in dovoljeni. Se pa to pravilo počasi sprošča, prirejajo celo koncerte in festivale.
Ženske v prometu. Od leta 2019 lahko ženske vozijo avto, najamejo avto in potujejo same, brez spremstva. Še vedno pa velja, da se ženske v taxiju lahko vozijo le zadaj.

Nekaj informacij o Savdski Arabiji
Najboljši čas potovanja: oktober – maj
Valuta: SAR – savdski rial
Vizum: Da, pridobi se ga na spletni strani Visitsaudi
Potni list: Da, veljavnost pa mora biti najmanj 6 mesecev na dan vstopa v državo

Top akcije za potovanja v Savdsko Arabijo najdete TUKAJ.

Namestitev pa lahko rezervirate TUKAJ.

Z letalom na poti vam nudi pomoč pri iskanju letalskih kart, namestitev ali najemu avtomobila ter ponuja možnost zakupa zdravnika na klic v času potovanja. Več informacij TUKAJ.