V taki meri, kot se to dogaja zadnje čase, je nekaj novega. Skoraj vsak teden lahko zasledimo kakšen nov primer, ki se zgodi. Kjerkoli. Najprej se je začelo dogajati v Ameriki, nato postopoma v Evropi. Nazadnje se je zgodilo tudi nam.

Overbooking

O našem potovanju v Gvatemalo in Belize smo že pisali, večinoma same pozitivne stvari, saj je bilo potovanje res vredno vsake dobre besede. Danes pa želimo z vami deliti izkušnjo, ki se nam je pripetila ob koncu potovanja. Na poti domov se nam je pred vkrcanjem na že peto letalo v dveh dneh zgodil »overbooking«.

Gre za to, da letalske družbe povsem legitimno prodajo več sedežev kot jih premore letalo. Ker se jim splača. Po statistiki določen odstotek ljudi ne pride na letalo, čeprav so letalsko karto kupili, zato letalska družba proda več letalskih kart in si tako povečuje dobiček. Kako sistem deluje, si lahko pogledate v videu Why do airlines sell too many tickets? Dokler nekdo ne ostane brez sedeža na letalu, je vse ok. Ali je to moralno sprejemljivo dejanje ali ne, se ne želimo opredeljevati. Vendar pričakujemo, da letalska družba ob takem dogodku prevzame vso odgovornost in plača odškodnino kot od nje zahteva zakonodaja EU. V našem primeru ni bilo tako in nad odgovorom Adrie Airways smo ogorčeni.

Na amsterdamsko letališče smo prileteli po 18-ih urah letenja in čakanja na letališčih v tistem dnevu. Bili smo že skoraj doma. Pred nami je bila le še dobra ura za prestop na naše zadnje letalo, ki nas bo v slabih dveh urah pripeljalo na letališče Ljubljana. Želimo oddati prtljago, ko nam uslužbenka prijazno razloži, da je letalo prezasedeno. Na našo oddano prtljago pripne listek z opozorilom, da smo “na čakanju” ter nas usmeri na vhod za vkrcanje, kjer dobimo nadaljnja navodila. Torej moramo čez vse postopke, vendar do zadnjega trenutka ne bo jasno, če nas bodo spustili na letalo.

Najprej rahlo presenečena in ogorčena, da naredijo overbooking na družini z otrokom in dojenčkom, kmalu začneva razmišljati, da se nam pravzaprav splača ostati do naslednjega dne v Amsterdamu, saj nam pripada brezplačna nočitev, brezplačen let v Ljubljano, ki je bil predviden za naslednji dan in odškodnina po zakonodaji EU. Ta bi nam še kako prav prišla, saj smo za let iz Ljubljane v Amsterdam plačali redno linijo Adrie Airways, ki se seveda ne more kosati s cenami nizkocenovnih letalskih družb. Primer: če bi le bili časovno bolj fleksibilni, bi za povratno karto z nizkocenovnim prevoznikom Transavia plačali 30% cene, ki smo jo plačali Adrii Airways. A tako pač je, če nimaš možnosti podaljšanja dopusta.

Po opravljenih postopkih osebnega pregleda in prtljage se res oglasimo pri uslužbenki, ki nas seznani s trenutno situacijo. Razloži nam, da je zmanjkal le en sedež, seveda najcenejši, torej sedež 3-letnega otroka. Nihče od potnikov se ni prostovoljno javil, da počaka na naslednji let, torej nam ne preostane nič drugega kot da 3-letnega otroka vzamemo v naročje in do Ljubljane poletimo na tak način. Želijo, da sprejmemo to ponudbo, saj za naslednji dan ni direktne povezave in bi morali preko Bruslja ali Dunaja na štiri do šest urno pot.

Pogledava vodjo letališča za potniški promet, ki se je začel ukvarjati z našim primerom in ga čisto preprosto vprašava: »Kakšna ponudba?« V tem ne vidiva nobene ponudbe razen prisile, da otroka, za katerega sva plačala vozovnico po skoraj popolnoma enaki ceni kot za odraslega, vzameva v naročje. Poleg vsega je to tudi v nasprotju s pravili letalskega prometa, ki za otroka, starejšega od dveh let, zahteva svoj sedež. A očitno to v zraku ni problem, saj te ne more ustaviti policija, kot to lahko stori na cesti. Ponudba bi pomenila, da nam na licu mesta pove in zapiše višino odškodnine, ki nam jo ponuja. Sicer res prijazen gospod nam zagotovi, da pri prevozniku Adrii Airways dobimo odškodnino ter nam tudi priskrbi podpisano izjavo o dogajanju na letališču. Bila sva stisnjena v kot, utrujena od poti, ki je bila že za nama in z mislimi, da smo lahko čez dve uri že doma. Letalo je zaradi nas že zamujalo, zato se odločiva, da se strinjava in v Sloveniji zahtevava povračilo denarja za neopravljeno storitev letalskega prevoznika – da te pripelje od točke A do točke B na sedežu, za katerega si tudi plačal. Na srečo za to obstaja enotna zakonodaja EU in res nisva pričakovala zapletov. Kako sva se motila!

Po nekaj dneh na Adrio Airways pošljeva zahtevek za odškodnino z opisom overbooking dogodka in vsemi potrebnimi obrazci, dokumenti in izjavami o letu in zapletu. Po dveh tednih dobiva zanimiv odgovor s strani letalske družbe, da se sicer opravičujejo, vendar je bila v našem primeru letalska karta uporabljena, saj so sina prepeljali na želeno destinacijo in zato ne morejo povrniti del stroškov letalske karte, kot smo to zahtevali. Nam pa kot nadomestilo za nastale nevšečnosti očetu, ki je sina moral imeti v naročju, ponujajo bon v vrednosti 100,00 €, ki ga lahko pri Adrii Airways koristimo v roku enega leta. Seveda ponujen vrednostni bon zavrneva s pojasnilom, da smo plačali sedež na letalu, ki ga nismo dobili in da želiva povračilo za del otroške vozovnice v gotovini in v znesku odškodnine, ki je enaka za vse potnike v letalskem prometu EU, na vrednostne bone pa seveda ne pristaneva. Vendar žal Adria Airways pri svojem vztraja, odgovorili so le, da njihova odločitev ostaja in nam ne pripada nobena odškodnina.

Torej, če povzamemo. Kupite letalsko karto. Seveda ni nujno, da se boste s tem letalom tudi dejansko peljali, vendar vam bodo v primeru overbooking-a vsaj pritrdili, da si zaslužite odškodnino. Če imate otroke, jih lahko držite v naročju, kar pa očitno letalskim družbam daje občutek, da vam v tem primeru niso nič dolžni. Nasprotno, v njihovih odgovorih je zaznati ogorčenost, kaj bi pravzaprav radi, saj so nas pripeljali v Ljubljano s tem letalom. Po pogovoru z Javno agencijo za civilno letalstvo RS, ki pri nas ureja pravice potnikov, nam preostane le vložitev tožbe, s katero od letalske družbe zahtevamo izplačilo odškodnine. Ker imajo letalske družbe tudi statistiko, ki kaže, da v večini primerov overbooking-a potnik ne vloži tožbe, ne izplačujejo odškodnine kar vsakemu.

Za zaključek celotne zgodbe naj povemo, da je bil celoten let iz Amsterdama v Ljubljano prost sedež v poslovnem razredu, ki je na tem letalu bil drugačen od ekonomskega razreda le po tem, da se je za sedežem nahajala zavesa, ki bi jo lahko zastrli in s tem zaprli pogled iz ekonomskega razreda. Nekdo od potnikov, ki je potoval brez otrok, bi lahko potoval v »poslovnem razredu«, letalska družba pa bi se izognila vsem nevšečnostim, a zaradi nam neznanih razlogov tega ne storijo. Zavesa je sicer ostala odgrnjena, morda tudi zaradi izredno pozitivnega vzdušja na letalu, saj smo sredi poleta izvedeli, da so naši košarkarji postali evropski prvaki.