Potovanje ni samo cilj, je tudi pot. Popotnica Nina je za našo spletno stran zapisala, kako si narediti čudovit podaljšan vikend preko Italije in Monaca do polj sivk, ki jih ponuja čudovita Provansa. V družbi prijateljice je odlično potovanje zagotovljeno.
S prijateljico imava že pet let vsak prvi podaljšan vikend v juliju rezerviran za najin road trip. Prvo leto sva začeli v Veroni, zdaj pa greva vsako leto dlje. Zdaj prideva že tako daleč, da na avtocesti vidiš table, Barcelona 400 kilometrov. 😉 Kdo ve, kam naju bo pot peljala naslednje leto … 🙂
Najina prva postojanka je bila čudovita, romantična mala vasica Dolceacqua, kamor se iz Kranja pripelješ v približno devetih urah (800 km). Odkrila sem jo po naključju, ker so bile namestitve tam cenejše, kot pri morju. Imeli sva super stanovanje (za normalno ceno) v gradu. (Spanje: La Casetta di Vale – Dolceacqua) Nekaj strmih stopnic vodi do tja, ampak stanovanje je čudovito. Ko sva dodobra prečesali vasico, sva se usedli v eno od tamkajšnjih restavracij, si naročili dobro pico in odličen Aperol, ki je stal samo 4 eure. Res lušten večer.
Vsebinsko kazalo
Monaco – je vse res tako zelo drago?
Naslednji dan po zajtrku sva se odpravili v Monte Carlo, do tja je le 1 ura vožnje (37 km). Monte Carlo sva obiskali že lansko leto, ker je zares posebno mesto. Midve se sprehodiva čez mesto in greva na eno kavo. Lansko leto sva pristali v Cafe de Paris, pri znanem in zelo dragem Hotel de Paris Monte-Carlo (Sem preverila, koliko pride nočitev za dve osebi. Trenutno mi na Bookingu pokaže ceno 1.942 eur).
Bilo je super, lahko si opazoval ljudi, ki hodijo iz hotela in gledal avtomobile, ki se vozijo mimo. Kot bi se znašel sredi filma. Kava je bila 8 eur in voda 10, zato sva si privoščili samo kavo, ker vodo sva imeli v avtu! 😉 Letos sva se bolj pripravili in našli lušten lokalček, kjer je kava 4 eure, voda pa tudi, tako da sva si lahko privoščili oboje! 😉 Pa še natakarji so bili zelo prijazni. Tako da se tudi v Monte Carlu da bolj skromno. 🙂
Obvezno se je treba ustaviti pred Casinojem in hotelom Paris, ker tam se mimo peljejo verjetno vsi najdražji avtomobili sveta. In v Monte Carlu se je treba peljati skozi tunel, kjer se tla svetlikajo, kot da si prišel v Swarovski trgovino. 🙂
Ne pozabite, da Monte Carlo ni v EU, da vas ne bo udarilo po žepu, kot je mene pred parimi leti, ko sem ga prvič obiskala. Skoraj me je zadela kap, ko sem za 200 eur dobila dražji račun za telefon. Draga šola, če se ne pozanimaš točno, kam greš. 🙂
Francija – Eze, Aix-en-Provence, polja sivke v Valensole, nacionalni park Camargue, Roussillon
Pot sva nadaljevali v Francijo. Čisto blizu Monte Carla, 9 kilometrov stran, je čudovita mala vasica Eze, ki se nahaja na hribu s pogledom na francosko riviero. Čisto na vrhu vas pričaka res lep eksotični botanični vrt, poln kaktusov in drugih zanimivih rastlin, in pa krasen pogled na azurno obalo.
Midve sva parkirali dva kilometra stran, parkirišče je na hribu, potem pa te do vasice pripelje brezplačen minibus. Za parkirišče sva plačali 7 eur in v to ceno je vključena tudi ena karta za botanični vrt. Drugo sva kupili pri vhodu, prav tako stane 7 eurov.
Počasi sva se odpravili naprej. Namestitev sva si poiskali blizu Aix-en-Provence, ki sva ga obiskali že lansko leto, zato sva ga letos izpustili, nisva pa izpustili nekaj najlepšega, kar Provansa v juliju ponuja. Polja sivke. In to kilometri sivke, ki je v zlati večerni svetlobi še lepša, kot se jo spomnim iz lanskega leta. Sigurno ena najlepših kulis, kar sem jih kdajkoli videla, zato se Provanso res splača obiskati v tem času.
Sivko najdete v kraju Valensole, iz vasice Eze do Valensola pa sva vozili slabe tri ure. Od Valensole do Aix-en-Provence pa sva potem vozili še eno uro.
V temi sva prišli do najine nastanitve in samo še spat. (Spanje: Suite independante au calme avec piscine – Aix-en-Provence) Zjutraj naju je pričakal dober zajtrk na idilični lokaciji, ki ga je pripravila prijazna lastnica Julie, potem pa sva pot nadaljevali proti Nacionalnem parku Camargue. Camargue je znan po roza solinah, pa po konjih, bikih in parku, kjer lahko občuduješ flaminge. To je bilo v planu za najin drugi in zadnji dan v Provansi.
Iz Aix-en-Provence, kjer sva spali, do Parc Ornithologique, kjer so doma flamingi, je pol ure vožnje. Je sigurno vredno obiska, a imejte v mislih, da ni nobene sence, tako da mogoče ob 12. uri, ko sva tja prispeli midve, v vročinskem valu, ni najbolj primeren čas. 🙂
Prekurjeni od vročine, sva se odločili, da se ob cesti takoj ustaviva v enem lokalu na kosilu. Izbrali sva tistega, ki ima zraven še trgovinco. Tja sva prispeli ravno ob pravem času, ker ko so nama postregli pijačo, sta prišla dva starejša gospoda in začela igrat na kitaro ter pet v španskem jeziku. To je tisti trenutek, ko se znajdeš ob pravem času na pravem mestu. Taki trenutki delajo potovanja še bolj posebna.
Pot sva nadaljevali do roza solin. Od flamingov do roza solin je ena ura vožnje. Jaz sem jih prvič obiskala pred petimi leti ob približno istem času, pa so bile takrat bolj roza barve. Očitno se to spreminja. Ampak tudi tokrat, lepe roza barve nisva mogli zgrešiti. Fantastično.
V teh koncih si obvezno oglejte še Roussillon, kjer se sprehodiš po poteh okre. Okra je grmičasta cvetoča rastlina, ki jo veliko uporabljajo v indijski in afriški kuhinji, v Evropi in Severni Ameriki pa je bolj malo poznana. Sprehod traja od pol ure do ene ure, občutek je, kot da si na drugem planetu. Res je čudovito. Nasvet: Odsvetujem bele superge. 🙂
Tokrat ga sicer nisva obiskali, ker sva ga obkljukali že lansko leto, je pa definitivno vreden obiska.
Proti Italiji – Piacenza, še prej pa Les-Baux-de-Provence in Saint-Remy-de-Provence
Stanovanje za zadnjo noč sva rezervirali v italijanskem mestu Piacenza, do tja pa sva imeli približno šest ur vožnje. (Spanje: La casa del Sole – Piacenza) Greva v Italijo, ali si pogledava še dva kraja, ki ju imava na seznamu? Odločitev je padla v sekundi, in že sva bili na poti v eno uro oddaljeno srednjeveško vasico Les-Baux-de-Provence.
Na vrhu hriba, z le nekaj deset prebivalci, znana kot ena najlepših vasic v Franciji, je tako čudovita, da si jo morate obvezno dati na seznam. Skočili sva še v Saint-Remy-de-Provence na večerni sprehod in večerjo, potem pa na dolgo pot proti Italiji. Dobra muzika in zanimive debate in pot nama je minila, kot bi mignil. Ob dveh zjutraj sva prispeli do najinega stanovanja v Piacenzi in padli dol. 🙂
Za konec še Caorle
Nedeljo sva si vzeli na izi, bili sva relativno blizu doma, zato sva si zjutraj privoščili zajtrk v Piacenzi, potem pa se odpeljali še v zadnje mesto na tem potovanju, obalno mestece Caorle. Veste, da je iz Kranja oddaljeno samo dve uri in pol? Super ideja tudi za enodnevni izlet.
Zelo je lepo, mestece ima pisane fasade, dobro hrano in odličen Aperol. Lahko se kopate, ali pa samo sprehajate ob dolgi peščeni plaži, lahko uživate v dobri italijanski hrani ali pa nakupujete v luštnih malih trgovinicah. Lahko pa samo spijete kavo in napišete kakšno kartico.
Okoli osmih zvečer sva se odpravili proti domu, samo še 2,5h poti (če se ne zatakneš za eno uro na slovenski avtocesti) do Kranja, ob polnoči sem bila že doma v Mariboru.
Top road trip za nama, pot, ki jo sicer z lahkoto raztegnete na cel teden, ampak tudi v štirih dneh čisto gre. 2600 kilometrov, 3 države, 9 mest/vasic. Polni dnevi, taki, kot so mi najbolj všeč. Za napolnit dušo.
Stroškovno:
* Bencin in čisto predrage cestnine v Italiji (+ cestnine v Franciji) – cca 600 eur.
* Spanje 3x (v lepih stanovanjih/sobah, preko Bookinga) – 350 eur.
* Nekaj vstopnin (Eze – botanični vrt 7 eur/osebo, Flamingo park 8 eur/osebo) + parking v Monte Carlu (3 ure) 11 eur.
* Italijansko francoski ogljikovi hidrati, Aperol in kava – ne veliko.
* Nepozabni spomini – neprecenljivo.
Svoje vtise zadnjega potovanja je za Z letalom na poti napisala Nina Bajde, 100% in love v potovanja. Spremljate jo lahko na Instagram profilu @100percentinlove in @happymomentsaroundtheworld
Z letalom na poti vam nudi pomoč pri iskanju letalskih kart, namestitev ali najemu avtomobila ter ponuja možnost zakupa zdravnika na klic v času potovanja. Več informacij TUKAJ.
